Medžuslověnski/medžuslovjanski jest jezyk, ktory Slověni iz raznih narodov koristajut, da by komunikovali medžu seboju. To jest možno, bo slověnski jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, že by imělo se priblizno pojmanje, o čem jest text na libokakom drugom slověnskom jezyku. Črěz věky, Slověni sut naučili dogovoriti se s svojimi sosědami posrědstvom prostih, improvizovanih narěčijej. Jednočasno, medžusobna shodnost vsih slověnskih jezykov jest nadyhala jezykoznavcev i drugih k tvorenju generičnogo slověnskogo jezyka, razumlivogo vsim Slověnam. Srěd njih jest slavny staro(crkveno)slověnsky jezyk iz 9. stolětja, kako i mnogi drugi projekty, publikovani od 16. stolětja do dnes pod imenami kako «vse-slovjanski», «medžuslověnski», «novoslověnski», «občeslovjanski» ili prosto «slovjanski/slověnski», vse osnovane na těhže prědpoloženjah, čto čini jih blizko identičnimi.
Dnešnogo dne nad medžuslověnskim rabotajut različni projekty, najmě Slovjanski i Novoslověnski. Oni poděljut s soboju naturalističnu gramatiku, jedin slovnik, obču společnost govornikov, razne města na Internetu i jedin obči cěl: opisati jezyk na samoj srědině živih slověnskih jezykov, ktoroj vsi Slověni razumějut bez nikakogo prědhodnogo učenja i možut koristiti poslě minimalnogo učenja.
Začto medžuslověnski? Koristi takogo jezyka sut različni:
Interslava projektoLa Interslava lingvo estas la lingvo uzota de slavoj de diversaj nacioj por interkomunikado. Ĉi tiu estas ebligita, ĉar la slavaj lingvoj estas relative kohera familio: Koni iun el ili estas sufiĉe por kompreni malglatan ideon, pri kio estas tekston en ajna alia slava lingvo. Laŭlonge de jarcentoj, slavoj parolis inter siaj slavaj najbaroj uzante simplan kaj improvizitan formon de komuna lingvo. Samtempe, la simileco de la slavaj lingvoj inspiris lingvistojn kaj aliojn por la kreo iun universalan lingvon, kio estus komprenebla por ĉiuj slavoj. Tio inkludas la faman Malnova (eklezia) slavo lingvo farita en la 9-a jarcento, same kiel multaj aliaj projektoj eldonita de la 16-a jarcento ĝis hodiaŭ kun nomoj kiel "Ĉiuslava", "Interslava", "Novoslava", "Univerzala slava" aŭ simple "Slava", ĉioj estis bazitaj sur la sama supozo farante ilin preskaŭ identajn. Nuntempe la Interslava lingvo estas laborata sur pluraj projektoj, ĉefe la projektoj Slovianski kaj Neoslava. Tioj projektoj havas naturalisman gramatikon, komunan vortaron, la saman komunumon de uzantoj, plurajn lokojn en Interreto, kaj unu komunan celon: Priskribi lingvon, kio estas en la centro de la samtempulaj slavaj lingvoj. La lingvon, kion slavoj komprenas sen ajna antaŭa lernado, kaj uzas nur post minimuma lernado. Kial Interslava lingvo? Ĉi tia lingvo povas helpema en diversaj celoj:
|
project InterslavicInterslavic is a language used by Slavs of different nations for communication among themselves. This is made possible by the fact that the Slavic languages are a relatively coherent family: knowing one of them is usually sufficient to get a rough idea of what a text in any other Slavic language is about. Throughout the centuries, Slavs have learned to talk to their neighbours by means of simple, improvised language forms. Simultaneously, the similarity of the Slavic languages has inspired linguists and others to create a generic Slavic language that would be understandable for all Slavs alike. This includes the famous Old (Church) Slavonic language from the 9th century, as well as many other projects, published from the 16th century onwards under names like "Pan-Slavic", "Interslavic", "New Slavic", "Common Slavic" or simply "Slavic", all based on the same assumptions and therefore nearly identical. Nowadays the Interslavic language is worked on by several projects, first of all, Slovianski and Neoslavonic. They share a naturalistic grammar, a common dictionary, one community of users, several places on the Internet and one common goal: describing a language that is at the very centre of the modern Slavic languages, and which all Slavs can understand without any prior study and use after some minimal learning only. Why Interslavic? Such a language can be useful for various purposes:
|
Меджусловѣнски/меджусловянски јест језык, кторы Словѣни из разних народов користают, да бы комуниковали меджу себою. То јест можно, бо словѣнски језыкы сут сходна и сродна група. Знанье једного језыка обычно јест достаточно, же бы имѣло се приблизно пойманье, о чем јест текст на либокаком другом словѣнском језыку. Чрѣз вѣкы, Словѣни сут научили договорити се с својими сосѣдами посрѣдством простих, импровизованих нарѣчијей. Једночасно, меджусобна сходност всих словѣнских језыков јест надыхала језыкознавцев и других к твореню генеричного словѣнского језыка, разумливого всим Словѣнам. Срѣд ньих јест славны старо(църквено)словѣнскы језык из 9. столѣтьа, како и многи други пројекты, публиковани од 16. столѣтьа до днес под именами како «все-словянски», «меджусловѣнски», «новословѣнски», «обчесловянски» или просто «словянски/словѣнски», все основане на тѣхже прѣдположеньах, что чини јих близко идентичними.
Medžuslověnski/medžuslovjanski jest jezyk, ktory Slověni iz raznih narodov koristajut, da by komunikovali medžu seboju. To jest možno, bo slověnski jezyky sut shodna i srodna grupa. Znanje jednogo jezyka obyčno jest dostatočno, že by imělo se priblizno pojmanje, o čem jest text na libokakom drugom slověnskom jezyku. Črěz věky, Slověni sut naučili dogovoriti se s svojimi sosědami posrědstvom prostih, improvizovanih narěčijej. Jednočasno, medžusobna shodnost vsih slověnskih jezykov jest nadyhala jezykoznavcev i drugih k tvorenju generičnogo slověnskogo jezyka, razumlivogo vsim Slověnam. Srěd njih jest slavny staro(crkveno)slověnsky jezyk iz 9. stolětja, kako i mnogi drugi projekty, publikovani od 16. stolětja do dnes pod imenami kako «vse-slovjanski», «medžuslověnski», «novoslověnski», «občeslovjanski» ili prosto «slovjanski/slověnski», vse osnovane na těhže prědpoloženjah, čto čini jih blizko identičnimi.
Днешного дне над меджусловѣнским работают различни пројекты, наймѣ Словјански и Новословѣнски. Они подѣлют с собою натуралистичну граматику, једин словник, обчу сполечност говорников, разне мѣста на Интернету и једин обчи цѣл: описати језык на самой срѣдинѣ живих словѣнских језыков, кторой вси Словѣни разумѣют без никакого прѣдходного ученьа и можут користити послѣ минималного ученьа.
Dnešnogo dne nad medžuslověnskim rabotajut različni projekty, najmě Slovjanski i Novoslověnski. Oni poděljut s soboju naturalističnu gramatiku, jedin slovnik, obču společnost govornikov, razne města na Internetu i jedin obči cěl: opisati jezyk na samoj srědině živih slověnskih jezykov, ktoroj vsi Slověni razumějut bez nikakogo prědhodnogo učenja i možut koristiti poslě minimalnogo učenja.
memorandum medžuslověnskoj komunity o jezykah Slovio, Slovjanski, i NovoslověnskiSeptember 2011 |
memorandum of the interslavic community about Slovio, Slovjanski, and NeoslavonicSeptember 2011 |
VOVEDENJE |
INTRODUCTION |
| Slověnski jezyky sut grupa sebě relativno razumivih jezykov. Znaniju jednogo Slověnskogo jezyka jest mnogaždy najmenše dostatečno domysliti grube razuměnje smysla textov v drugih Slověnskih jezykah. Tutoj fakt v tečenju věkov inspirovaše lingvisty i druge ljudi tvoriti univerzalny Slověnsky jezyk, iže by byl razumivy vsim Slověnom, pričitajuč prěhvalny Staroslověnsky crkveny jezyk i takože desetice drugih projektov ot 16-ogo věka dalěje. Vsi tuti projekty sut zajedno postavěni na prědpoloženji, že Slověnski jezyky sut sebě dostatečno podobni do možnogo dělanja takogo jezyka. | The Slavic languages are a relatively coherent language group. Knowledge of one Slavic language is often sufficient to get at least a rough understanding of what a text in any other Slavic language is about. During the course of history, this fact has inspired linguists and others to build a universal Slavic language that would be understandable for all Slavs, including the famous Old Church Slavonic language from the 9th century, as well as dozens of other projects from the 16th century onwards. What they have in common is that they are all based on the assumption that the Slavic languages are similar enough to make such a language possible at all. |
SLOVIO |
SLOVIO |
| Gospod Mark Hučko běše jedin iz prvih, kto postignuše digitalnu eru. On sotvoriše svoje Slovio v 1999 na blizko podobnih principah kako Esperanto, no otlišeno ot Esperanta s slověnskimi korenami slov. Iznačala běše projekt prijaty na Internetu s dehověnjem, no potom je interes v njego izčeznul. Jedin iz priznačnih nedostatkov jezyka Slovio jest umětny charakter jego grammatiky. Slověnsky slovnik jest koristjeny samo v korěnah slov, no suffixy i mnogo drugih grammatičnih elementov sut byli izbrani iz Esperanta ili Englijskogo ili sut byli autorom umětno prědloženi. Neslověnom tutoj jezyk može služiti kako poddrug Esperanta s prinosom častečnogo razuměnja ot Slověnov, ali Slověni tutoj vsej koncept čujut neprirodnim i někogda směšnim. V razrešenji Slovio nikogda prijate ne bylo, i nyně jest praktično izčeznulo iz sceny. | Mr. Mark Hučko was one of the first who picked up this idea in the digital era. He made his Slovio in 1999 on almost the same principles as Esperanto, but using Slavic word roots instead. Initially, the project was received with some enthusiasm on the Internet, but interest in it later fizzled. One significant drawback of the Slovio language is the artificial character of its grammar. Slavic vocabulary is used only for word stems, but suffixes and many other grammatical elements were taken from Esperanto or English, or designed artificially. For non-Slavs, this language may serve as a kind of Esperanto with the advantage that Slavic people can understand some of it; nonetheless, for Slavs the entire concept comes across as unnatural and sometimes ridiculous. As a result, Slovio never gained acceptance, and by now it has practically vanished from the scene. |
MEDŽUSLOVĚNSKY PROJEKT |
INTERSLAVIC PROJECT |
| Bolša čast projektov iz prošlogo ili sučnogo vremene je izbralo sebě prirodnějši pristup, iže se dnes izvršil do dvěh otnošeno rabotajučih sobornih projektov: Novoslověnski i Slovianski. Oba dva učestijut podobnu prirodnu grammatiku, i imajut zajedno jedin slovnik i jednu cělj: Popisati univerzalny Slověnsky jezyk, jemuže by vsi Slověni razuměli bez nikakogo prědhodnogo učenja i jegože by koristili samo poslě někakogo minimalnogo učenja. Toj jezyk nazvany Medžuslověnski jest osnovany otlučajno na formah, iže izplno sustvujut v prostranstvu Slověnskih jezykov i jih umětnost jest promyšleno otklonjena: vsekaky slovny koren, grammatične zakončenje ili morfologičny element jest možno naiti v mnogih Slověnskih jezykah, idealno v vsih iz njih. Tuta strategija prědloženja nastavuje Medžuslověnsky jezyk do samoj srědiny živih Slověnskih jezykov. | Most other projects past and present have chosen a more naturalistic approach, which has accumulated today into our two collaborative community projects: Novoslovienski (Neoslavonic) and Slovianski (Slavic). Both share a similar, naturalistic grammar, a common vocabulary and one common goal: to describe a universal Slavic language that Slavs can understand without any prior learning and use actively after some minimal learning only. This language, called Interslavic, is based exclusively on forms that exist throughout the Slavic language continuum, and artificiality is carefully avoided: every word stem, grammatical ending or morphological element can be found in several Slavic languages, ideally in all of them. This design strategy locates Interslavic at the very center of the living Slavic languages. |
| Navyše, govorci možut udobno měšati slova ili druge elementy iz svojego rodnogo jezyka do Medžuslověnskogo, čto jih dělaje vyše razumivimi drugim Slověnskim govorcam, i takože jim davaje možnost koristiti Medžuslověnski kako prěhodny instrument brzejšego i udobnějšego učenja drugogo slověnskogo jezyka. S Medžuslověnskim jezykom se takože može dvigati koristjenjem svojstev iz jezykov specifično narěčenoj gruppy. Tuti procesy "pridavanja vkusa" sut nami nazyvani "flavorizacija". | In addition, speakers can easily mix words or other elements from their mother tongue into Interslavic, which enables them to make themselves clearer to other Slavic speakers, and also allows them to use Interslavic as a transient tool for faster and easier learning of another Slavic language. Likewise, Interslavic can easily be manipulated by using characteristics from the language(s) of a specific target group. We call these processes "flavorization". |
| Imajemo opyt, že govorci slovenskih jezykov strmjut svoje počutje Medžuslověnskogo kako davnověkovy dialekt svojego jezyka, ili kako susedny jezyk blizko vezany k jih jezyku. Često sut ljudi udiveni, kako mnogo možut Medžuslověnskomu razumiti. Naša strategija jest iztvoriti tutoj pridavny jezyk tako, že može byti prirodno priključeny do občiny govorimih Slověnskih jezykov, može popustiti medžuslověnsky dialog, prěnesenje znanja i kultury bez potrěby prěloženja informacije do mnogih narodnih jezykov. | Our experience is that speakers of Slavic languages tend to perceive Interslavic as either an ancient or remote dialect of their own language, or a neighboring language closely related to their own. People are often surprised how much they can understand of it. Our strategy is to develop this auxiliary language in such way that it can be naturally incorporated into the collection of spoken Slavic languages, to enable Interslavic dialogue, knowledge and cultural transfer without the need of translating information into several national languages. |
| Trěba jest znamenati, že Medžuslověnsky jezyk ne jest vezany na nikaku religiju ili političske dviženje. Ni ne jest ustaveny někogda izměniti někaky živy jezyk, ni byti univerzalnim vtorim jezykom vsih črěd, no jemu jest toliko služiti priborom těm, iže hočut kommunikirati s drugimi Slověnami, i těm, iže nadějajut sebě dobytje lučšego razuměnja slověnskim jezykam. | It should be emphasized that Interslavic is not related to any religion, ideology or political movement. It is neither intended to ever replace any living language, nor to become a universal second language of any kind, but merely to serve as a tool for those who wish to communicate with other Slavs, and to those who hope to achieve a better understanding of the Slavic languages. |
SLOVJANSKI |
SLOVIANSKI |
| Slovjanski držaje elementy, iže sut najvyše zajedno v dnešnih živih Slověnskih jezykah. Grammatika jest osnovna, prosta i regularna. Radi maximalizacije razumivosti ot Slověnskih govorcev, vse slova i formy sut konsistentno osnovane na majoritnom razrěšeniji. Po pričině jezyka do mnogih značenjej, on ne jest zaključena systema s pevnimi zakonami, ali flexibilno sobiranje jezyčnih priborov vkupě s mnogimi instrumentami strojenja slov. Projekt Slovianski takože obimaje Slovianto, vysoko oprostjenu experimentalnu formu Medžuslověnskogo, narečeno imati ješče menšu urovenj složnosti ot Slovio no koristjuče toliko prirodne formy. | Slovianski consists of elements that are most common in today’s living Slavic languages. Grammar is basic, simple and regular. To maximize understandability to Slavic speakers, all words and forms are consistently based on majority solutions. Because Slovianski is a multi-purpose language, it is not a closed system with hard rules, but a flexible collection of Interslavic language instruments, including numerous word-building tools. The Slovianski project also encompasses Slovianto, a highly simplified experimental form of Interslavic, designed to have an even lower complexity level than Slovio, but using natural forms only. |
NOVOSLOVĚNSKI |
NEOSLAVONIC |
| Novoslověnski jest umětno razvity staroslověnsky jezyk iz skorogo srědnogo věka do modernogo vremene. Na novoslověnsky jezyk se može nazirati kako na oprostjenu grammatiku i slovnik vsih Slověnskih jezykov. Novoslověnski obimaje elementy, iže ne sut vyše univerzalni (bolše čisel prošlogo i budučego vremene glagolov, dvojina, sučny pasivny participij, ...). Tuta malo vyšejša složnost imaje prědnost v tom, že prinašivaje lučše pasivno (to jest receptivno) razuměnje lokalnim jezykam. Obače tomu, grammatika Novoslověnskogo jezyka ne jest mnogo komplikirana; osnovny prěgled jest položeny na dvěh stranicah. | Neoslavonic is an artificial evolution of the Old Church Slavonic language from the early Middle Ages into modern times. It can be regarded as the simplified grammar and vocabulary of all Slavic languages. Neoslavonic includes elements that are no longer universal in Slavic (multiple past and future verb tenses, the dual, the present passive participle, ...). This somewhat greater complexity has the advantage that it contributes to a greater passive (e.g. receptive) understanding of the local languages. Even so, Neoslavonic grammar is not very complicated at all; a basic overview fits on two pages. |
KOOPERACIJA |
COOPERATION |
| Praktično, razlišenja medžu Slovianskim i Novoslověnskim sut minimalni. Slovianski jest osnovane na zajednostih živih Slověnskih jezykov, ali po pričině utvrdjenja konzistencije, my nikogda ne beremo prosto iz živogo Slověnskogo jezyka, no rekonstrirujemo iz njih protoformy, ot njihže načinajemo. Iz vtorej točki zrěnja, Novoslověnsky jezyk jest Staroslověnsky modernizirany črěz prizmu modernih jezykov. Ne udivuje, že izrěšenje jest često identične. Slova, formy i konvencije iz jednogo dialekta možut byti udobno koristjeni v vtorom i povratno do takoj točki, že nikto nemože kazati někake razlišenje. Tuto jest potvrdjene mnogimi člankami napisanimi do naših internetovih novin i internetovimi diskusijami izmedžu našeju kommunitoju. | Practically, differences between Slovianski and Neoslavonic are minimal. Slovianski is based on the commonalities of the living Slavic languages, but to ensure consistency, we never borrow straight from any living Slavic language but reconstruct proto-forms and take those as a starting point instead. On the other hand, Neoslavonic is Old Church Slavonic modernized through the prism of the modern languages. Not surprisingly, the results are often identical. Words, forms and conventions from one dialect can be very easily used in the other and vice versa, to the point that nobody can tell the difference anymore. This is proven by many columns written in our Internet news and the Internet discussions within our community. |
| Oba dva dialekta mnogo blizko kooperujut. Členi našego projekta pišut i čitajut v obojih jezyčnih formah, besedujut na rovnih internetovih forah i zajedno imajut rovny slovnik, internetove noviny i několiko drugih prostorov. Navyše, my jesmo sebě izbrali priložne ime MEDŽUSLOVĚNSKI kako obče nazvanje za oba dva dialekta. Čajemo, že naši dva pristupy jedin drugomu prodlžajut inspiraciju i obogatjenje do budučego, i v tutem vremeni gluboko uživajemo našu kooperaciju: plody iz ocenivanja raboty jednogo ot drugogo, respektovanje različnih toček zrěnja, prěmoženje ličnih ambičnostij, konstruktivnu kritiku i najbolje věrovanje, že našemu jedinakomu narěčenji služimo najlučše, ako li rabotajemo zajedno. | Both projects cooperate very closely. Our project members write and read in both language forms, have their discussions on the same Internet forums, share the same dictionary, the same Internet newspaper, as well as several other places. Moreover, we have chosen the name INTERSLAVIC as a common denominator for both our projects. We expect that our two appro-aches will continue to inspire and enrich each other in the future, but in the meantime, we thoroughly enjoy our coope-ration: the fruit of mutual appreciation of each other’s work, respect for different points of view, overcoming personal ambitions, constructive criticism and most of all, the belief that our common goal is best served if we work together. |
OTMĚTANJE |
DISCLAIMER |
| Nebrežno ot našego razlišenja my pravdivo ocenivajemo pioneersku rabotu gospodina Hučka i navěk pomnimo Slovio do Medžuslověnskoj občiny. Na žalkost, gospodin Hučko sebe polagaje exkluzivnim držitelem vsego Medžuslověnskogo koncepta. Drugi projekty sut jim prisno nazyvajemi kako "plagirani klony ot Slovio" ili "nepotrěbni copy-cut jezyky". | Despite our differences, we do appreciate pioneering work of Mr. Hučko and we still consider Slovio a part of the Interslavic family. Sadly, Mr. Hučko considers himself to be an exclusive owner of the entire concept of Interslavic. He consistently refers other Interslavic projects as "plagiarized Slovio clones" or "useless copy-cut languages". |
| Hočemo podčrtati, že naši projekty ne koristjut material iz Slovio. Vsi sorečnosti sut samo logičny rezultat našego projekta i projekta Slovio po pričině osnovanija na rovnih slověnskih iztočnikah. Po našem věrovanji nikto ne imaje moralne pravo byti imajučim slověnskogo slovnika, i medžuslověnskomu jezyku ne jest možno nikogda byti koristjeny kako kolesnica ličnoj ambicije ili finančnogo prinosa. | We want to stress that our projects do not use Slovio material. Any coincidences are the logical result of both projects being based on the same Slavic source material. It is our belief that no one has the moral right to call himself the owner of Slavic vocabulary, and that the Interslavic language should never be used as a vehicle for anybody’s personal ambitions or financial gains. |
ZAKLJUČENJE |
CONCLUSION |
| Naš Medžuslověnsky team otlično znaje fakt, že jesmo toliko na počatku, i jest prěd nami ješče mnogo raboty. Jest nam trěba praktizirati, strojiti bolše texta i drugogo materiala, i vsegda jest trěba nam dostavati povratny vez ot drugih. My, kolaborativni tvorci, dělajemo najbolše, čto myslimo, no mnogo dobro znajemo, že vsegda ne možemo prijati pravo razrěšenje. Govorimi jezyky sut živi věči, i znajemo, že nijedin konstruirany jezyk (Esperanto, Interlingua) ili rekonstruirany moderny narodny jezyk (Slovacky, Evrejsky, Indonezijsky) světa ne jest dnes koristimy v točno rovnoj formě, kako kogda je izprva byl publikirany. Zato prizyvajemo vsekakogo - lingvista, ne-lingvista, rodimogo govorca, nerodimogo govorca - pričestiti se k našim činam i rabotati s nami na tutom velikom dělu! | Our Interslavic team is perfectly aware of the fact that we are only in the beginning, and that there is still a lot of work ahead of us. We need to practice, produce more texts and other materials, and we always need more feedback from others. We, as the collaborative creators, do what we think is best, but we know very well that we cannot always take the right decision. Spoken languages are living things and we know that no conlang (Esperanto, Interlingua) or reconstructed modern national language (Slovak, Hebrew, Indonesian) in the world is used in the exactly same form as when it was first published. Therefore we welcome anybody – linguist, non-linguist, native speaker, non-native speaker – to join our ranks and work with us on this great task! |