Sbornik iz konferencije jest specijalno izdanje časopisa
SLOVJANI.info, Nr. 1, Vol. 3, 2018, ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line), ktory jest indeksovany v
medžunarodnoj naučnoj bibliotekě CEEOL,
Frankfurt am Main, Němcija.
Vtoro lěto konferencije CISLa (Conference on Interslavic Language) o medžuslovjanskom jezyku bylo od 31.5.2018 do 1.6.2018 v gradah Staré Město i Hodonín. CISLa jest medžunarodno zasědanje ljudij, ktori uže mnogo lět sorabotajut na Internetu. Cěljem CISLa jest otvoriti prostor do besědy na izraženja inovativnyh mněnj do medžunarodnoj komunikacije slovjanskyh narodov v uslovjah modernogo globalnogo světa. Na konferenciji jesmo besědovali slědujuče prědměty: Jezyčne problemy v gradžanskoj participaciji, e-demokraciju, prěvod znalostij, komunikacijne udobnomožnosti do specifičnyh oblastij ekonomije različnyh držav, kako jest turistika i digitalna ekonomija, i možnosti koriščenja skonstruovanyh jezykov dlja pobudženja razvitja evropskoj kulturnoj identičnosti i solidarity.
Organizatorom konferencije bylo družstvo Slovjanska unija v Čehiji. Slovjanska unija naleži do najstarših slovjanskyh družstv Češskoj republiky. Družstvo bylo osnovano lětom 1992 i svoju tradiciju vede od Prvogo slovjanskogo sjezda lětom 1848 v Pragě, na ktorom učestvovali znajeme lica medžunarodnogo slovjanskogo dviženja i ktoromu prědsědal otec češskogo naroda František Palacký. Slovjanska unija jest dobrovoljno i nepolitično zapisano družstvo sodrživajuče svojih členov na bazě obščego interesa. Družstvo jest samostojno juridično lico IČ 481 33 396, ktoro jest aktivno na teritoriji Češskoj republiky pod češskym i evropskym zakonodateljstvom. U kulturnoj agentury Evropskoj komisije
EACEA jest registrovano pod partnerskym kodom 923564549 i jest kontaktnym licem dlja Češskoj republiky u Medžunarodnoj ustanovy
Forum slovjanskyh kultur sědečej v gradu Ljubljana, Slovenija.
Forum slovjanskyh kultur jest najbolša slovjanska medžunarodna organizacija s uzkymi vezami do UNESCO i ICOM i do vlad slovjanskyh držav.
Konferencija CISLa 2018 byla čestju 5-ogo medžunarodnogo festivala DNI SLOVJANSKOJ KULTURY, ktory byl naměrjeny na srbsku i lužičsku kulturu i byl posvečeny pameti 1150 lět, kogda slovjansky jezyk i slovjanska literatura byli v Rimu lěta 868 potvrdžene kako četvrty oficialny jezyk Evropskoj hristijanskoj civilizacije. V širšem kontekstu jest 2018 god Evropskogo kulturnogo naslědstva UNESCO.
Druge pametne daty konferencije CISLa 2018 byli:
710 lět od rodženja Stefana Uroša Dušana (1308).
470 lět od izdanja lužičsko-srbskogo Nowogo Zakona (1548).
220 lět od rodženja Františeka Palackogo (1798).
200 lět od izdanja srbsko-latinsko-němečskogo slovnika Vuka Stefanoviča Karadžića (1818).
170 lět od prvogo medžunarodnogo slovjanskogo sjezda v Pragě (1848).
100 lět od osnovanja prvoj Češskoslovačskoj republiky i Kraljevstva Srbov, Hrvatov i Slovencev (1918).
Na konferenciji bylo 67 učestnikov iz 16 krajin světa: Bosnije, Bulgarije, Čehije, Hrvatije, Italije, Kitaja, Madjarije, Němcije, Niderlandov, Poljsky, Rosije, Slovakije, Slovenije, Sojedinjenyh Štatov Ameriky, Srbije i Ukrajiny. Najstarši učestnik konferencije byl gospodin inženjer František Reichel iz družstva Matica Čehije, Moravy i Silezije. Najmladši učestniki konferencije byli gimnazialni studenti iz medžunarodnogo projekta Ambasada slovjanskoj mladeži.
Čestni prědsědniki konferencije byli Dr. Mateja JANČAR i Prof. Jov TELMISSKY. Jegova Eminencija vladyka Jov jest arhiepiskopom Ekumeničnogo patriarhata v Carigradu i jest direktorom permanentnoj misije Ekumeničnogo patriarhata u Vsesvětnogo sověta crkv v gradu Ženeva, Švejcarija. Dr. Jančar jest menedžerka projektov medžunarodnoj organizacije Forum slovjanskyh kultur v gradu Ljubljana, Slovenija. Konferenciju posětila Jejina Ekscelencija g-ža Vera MAVRIĆ, veleposlanica republiky Srbija v Pragě.
Na konferenciji kromě drugyh govorili i besědovali:
Lingvist Jan van STEENBERGEN o projektu medžuslovjanskogo jezyka.
Prědsědnik Slovjanskoj unije mim. prof. Vojtěch MERUNKA v Čehiji o koriščenji medžuslovjanskogo jezyka v filmu Kolorovana ptica od češskogo režisera Václava Marhoula, kde igrajut Hollywoodski aktori vsesvětnoj slavy. Roberto LOMBINO pěval s akordeonom pěsnju iz filma, «Dušo moja».
Profesor universiteta v Abuja i Kalifornijskogo universiteta Alexander IGBINEWEKA o projektu zonalnogo jezyka Guosa za 300 milionov ljudij zapadnoj Afriky. Jezyk Guosa jest dělany na ravnyh principah kako medžuslovjansky.
Dr. Maria KOCÓR iz universiteta v Rzeszówu o projektu edukacije medžuslovjanskogo jezyka v Poljskě.
Studenti iz medžunarodnogo projekta Ambasada slovjanskoj mladeži pod rukovodstvom dr. Pavla SPIŠIAKA i mim. prof. Natalije BONDARENKO.
Prědsědnik družstva Matica Srpska prof. Dragan STANIĆ o srbskom pametniku UNESCO - Miroslavovom Evangelju iz 12. stolětja i rabotě Vuka Karadžića.
Mim. prof. Dalibor SOKOLOVIĆ iz Universiteta v Beogradu o historiji srbskogo jezyka.
Mim. prof. Lina JORDANOVA iz Trakijskogo universiteta o tajnom jezyku bulgarskyh našivok.
Prědsědnik družstva Slovjansky krug i městoprědsědnik medžunarodnoj organizacije ECER Zdeněk ORDELT o religiji staryh Slovjanov.
Kitajska slavistka Wenuye LI rabotajuča v Zagrebskom universitetu na temě koriščenja medžuslovjanskogo jezyka v Kitaji i učebnika medžuslovjanskogo jezyka za kitajskyh čitateljev.
Prědsědnik najstaršego rossijskogo slovjanskogo družstva Fond Hovanskogo Dr. Andrej LAZAREV o koriščenji medžuslovjanskogo jezyka v Rossiji i učebniku medžuslovjanskogo jezyka za russkyh čitateljev.
Prědsědnik světovoj esperantskoj občiny Esperanta Civito Dr. Giorgio SILFER o vkladu slovjanskyh jezykov i slovjanskogo myšlenja do konstrukcije jezyka Esperanto.
Prědsědnik medžunarodnoj Slovjanskoj unije g. Rafael NOVOKMET o prědloženji novogo projekta inspirovanogo Frankofonoju unijeju i podobnymi kulturnymi organizacijami.
Na obrednom zaključenju v teatralnom salu Muzeja T. G. Masaryka v gradu Hodonín bylo 12 učestnikov nagradženo ordenom KONSTANTINA FILOZOFA za svoj vklad do slovjanskoj kultury. Jan van Steenbergen i Vojtěch Merunka byli nagradženi medalju ŽIVO SLOVO na pamet 200-lětnogo jubileja filozofa, pedagoga i lingvista Alekseja Andrejeviča Hovanskogo i medalju na pamet 75 lět od mučeničskoj smrti svetogo GORAZDA - obnovitelja češsko-slovačskogo Pravoslavja.
Konferencija iměla bogaty kulturny program. Prvy den konferencije byl otvorjen na ratuši grada Staré Město, kde se učestniki konferencije strětli s městnym rukovodstvom i zastupnikami Zlinskogo regiona. Vtory den konferencije byl otvorjen na ratuši grada Hodonín, kde se učestniki konferencije takože strětli s městnym rukovodstvom i zastupnikami Južnomoravskogo regiona. Učestniki konferencije byli od městnyh politikov i kulturnyh i crkovnyh partnerov privitani s velikym interesom do temy medžuslovjanskoj besědy i slovjanskoj kulturnoj diplomacije.
Poslě konferencije prodolžal se program festivala. Vkupě s folklornymi sborami bylo čislo aktivnyh učestnikov festivala približno 120 ljudij i 500 domašnjih posětiteljev.
Učestniki konferencije mogli viděti arheoskansen Modrá s rekonstrukcijami budynkov, hrama, palaca i školy iz vrěmene Velikoj Moravy. V sobotu 2.6. jesmo posětili hram sv. Margity iz 9-ogo stolětja, sělo Lužice i arheopark Mikulčice, večer bylo ceremonijalne otvorjenje vystavky Miroslavova evangelja v Muzeju Biblije Velehrad. V nedělju 3.6. byla slovjanska liturgija v monastyru Hrubá Vrbka, ktory jest takože muzejem i rodnym domom obnovitelja češsko-slovačskogo Pravoslavja i češskogo narodnogo heroja Gorazda. Festival iměl interes i podpor od městnyh medij i takože od državnoj Češskoj televizije i Regionalnoj televizije.
Vsi češski politiki iměli iskreny interes i dobro porazuměnje do temy konferencije kako modernogo medžuslovjanskogo kulturnogo dialoga. Veliky interes i podporu konferenciji dali češska rimsko-katoličska crkva - najmě crkovna občina Velehrad, i češska pravoslavna crkva, najmě Jegova Eminencija vikarny episkop moravsky vladyka Isaias.
rezultaty konferencije CISLa 2018
Podčas konferencije komisija, ktora v tečenji poslědnjego goda rabotala nad standardizacijeju medžuslovjanskogo jezyka, byla prědstavjena i utvrdžena od učestnikov konferencije. Komisija sostoji se iz peti osob: Vojtěch Merunka, Jan van Steenbergen, Roberto Lombino, Michał Swat, Pavel Skryljev.
Učestniki konferencije prijeli rěšenje ob ustanovjenju Medžuslovjanskogo Sveza kako pokryvajučej medžunarodnoj organizacije po vzoru Universala Esperanto-Asocio (Vsesvětno Družstvo Esperanto) ili Union Mondial pro Interlingua (Vsesvětny Svez za Interlingua). Trěba ješče pomysliti o nazvě.
Kako v prošlom godu, prezentacije na konferenciji byli izglašene v medžuslovjanskom jezyku, prěvedžene na medžuslovjansky jezyk ili iměli popisanja v medžuslovjanskom. Ponovno jesmo uviděli, že jedin prěvoditelj stači, da by prezentacija byla razumliva vsim prisučnym Slovjanam. Imajemo takože opyt, že texty v medžuslovjanskom sut mnogo pomočne do prezentacije govorjenoj v drugom jezyku.
Čest zadanj iz prošlogo goda byla uspěšno dokončena:
Imajemo standard gramatiky i pravopisanja v latinici.
Imajemo medžunarodny naučny časopis SLOVJANI.info, ktory jest indeksovany od CEEOL - Naučnoj biblioteky humanitarnyh nauk iz oblasti srědnoj i vozhodnoj Evropy.
Nažalost, něktore zadanja iz prošlogo goda ne byli realizovane:
Konferencija v Zagrebu, Hrvatska.
Učebna kniga za hrvatskyh čitateljev.
V nastavajučim godu imajemo važne zadanja do projekta medžuslovjanskogo jezyka:
Budemo starati se, da by medžuslovjansky jezyk dostal kod ISO 639-3.
Dobro se prigotoviti na premieru filma Kolorovana Ptica vesnoju 2019.
Stanoviti standard medžuslovjanskogo pravopisa v kirilici/azbukě.
Dokončiti učebne knigy za russkyh, hrvatskyh, kitajskyh i hišpanskyh čitateljev.
Ustanoviti pokryvajuču medžunarodnu organizaciju.
Prigotoviti lětnu školu medžuslovjanskogo jezyka.
Sorabota s projektom Guosa.
Sorabota s projektom Liberland.
medžunarodny festival DNI SLOVJANSKOJ KULTURY
Festival DNI SLOVJANSKOJ KULTURY vozniknul v godu 2013 prědvsim iz novoj potrěby postupnogo poznanja historičnyh i glavno kulturnyh korenev vsih slovjanskyh držav, narodov i narodnostij, i to v atraktivnoj formě boljšego, medžunarodnogo sobytja. Do togo vrěmene ne bylo možno uspěti v navezanju historičnoj tradicije prirodnogo sorabotanja kultur slovjanskyh narodov i osnovanja takože boljših kulturnyh projektov. Neoddělimoju čestju medžunarodnogo festivala Dni slovjanskoj kultury jest konferencija CISLa o medžuslovjanskom jezyku.
Pozitivne rezultaty prědhodnyh lět festivala i zaščity znajemyh osobnostij i institucij sotvorili sut važnu osnovu dlja uspěšnogo prodolžanja festivala i napolnjanja jego GLAVNYH STRATEGIČNYH CĚLJEV:
OTVORJENJE PROSTORA DLJA PREZENTACIJE KULTURNOGO NASLĚDSTVA SLOVJANSKOJ KULTURY
Festival postupno nahodi ne toliko stabilno město odbyvanja, no takože jasnu programovu strukturu i zaščitu znajemyh državnyh i medžunarodnyh institucij, ktora pomagaje v budovanju prestižnogo prostora do prezentacije kulturnogo naslědstva s prioritetom do pamětnikov UNESCO postupno od vsih slovjanskyh narodov i narodnostij.
ATRAKTIVNO WEEKENDOVO SOBYTJE S TURISTIČNYM POTENCIALOM I PROPAGACIJA NASLĚDSTVA VELIKOJ MORAVY
Mnogožanrovo sobytje se odbyvaje vyše dnjev, no glavne velike atraktivne akcije se odbudut črěz weekend, i zato mogut v slučaju dobroj propagacije zainteresovati i mnogo posětiteljev iz drugyh gradov i regionov. Kromě togo sobytje prědlagaje program dlja vsih grup zainteresovanyh. Sobytje prirodno poddrživaje takože města sovezane s naslědstvom Velikoj Moravy.
AKTIVNA SORABOTA S ČRĚZGRANIČNYMI INSTITUCIJAMI I OSOBNOSTJAMI S NADOBYČAJNYMI ZAŠČITAMI
Sobytje organizujemo v sorabotě s sootvětstvujučimi uredami i kulturnymi centrami prezentovanyh slovjanskyh držav, no takože s drugymi medžunarodnymi institucijami… Tuta sorabota se odbyvaje pod zaščitoju najvyše znajemyh domašnjih institucij i osobnostij, kako napriměr prezident republiky, prědsědniki parlamenta, ministerstva češskoj vlady, i takože ambasady, ministerstva kultury i družstva prezentovanyh slovjanskyh držav.
SORABOTA S LOKALNYMI AKTIVNOSTJAMI I VAŽNYMI INSTITUCIJAMI
Festival se odbyvaje v blizkoj sorabotě s lokalnymi važnymi kulturnymi institucijami (Slovacko muzeum, kino Hvězda, Park Rochus, Arheoskanzen Modrá, Eventcentrum Staré Město, Klub kultury Uherské Hradiště, Velegradsky dom, Velikomoravsky pamětnik Mikulčice, Muzej T.G. Masaryka v gradu Hodonín i druge).
OSNOVA PODOBNYH AKTIVNOSTIJ V DRUGYH SLOVJANSKYH DRŽAVAH
Uspěh jestvujučej prědhodnoj soraboty i zainteresovanje važnyh institucij tvori osnovu počatka podobnyh sobytij takože v drugyh slovjanskyh državah. Mnoge iz njih uže dělajut podobne sobytja k Dnju slovjanskoj kultury i obrazovanosti, no boljšina iz njih ne imaje medžunarodny harakter festivala, ale koncentruje se toliko na prezentaciju svojej narodnoj kultury.
KULTURNY MOST MEDŽU JUŽNYMI I SĚVERNYMI SLOVJANSKYMI NARODAMI
Dramaturgija festivala osnovana jest na prezentaciji različnyh kulturnyh tradicij sěvernyh i južnyh slovjanskyh narodov. Vsako lěto prezentuje vsegda jednogo zastupnika sěvernyh Slovjanov i južnyh Slovjanov (Makedonija i Rusini 2014, Slovakija i Slovenija 2016, Poljska i Hrvatija 2017, Srbija i Lužica 2018, Bulgarija i Ukrajina 2019 …) vsaky god tako tvori važny evropsky kulturny most po mottu: „jedinaki v različnosti“ medžu dvoma različnymi slovjanskymi regijonami.
NOVY STRATEGIČNY CĚLJ MEDŽUSLOVJANSKOJ VZAJIMNOSTI DO BUDUČNOSTI 21-OGO STOLĚTJA
Stary strategičny cělj i smysl slovjanskoj vzajimnosti iz Prvogo vseslovjanskogo sjezda v Pragě lětom 1848 byli emancipacija i samostojnost slovjanskyh narodov od staryh monarhij, ale to jest uže davno izpolnjeno, i nam jest trěba se pytati na novy smysl slovjanskoj vzajimnosti. Vse aktivnosti našego družstva Slovjanska unija (festival, konferencija, medžujezyk ...) pomagajut do formulacije novoj strategije orientovanoj do budučnosti v bratskoj sorabotě s drugymi civilizovanymi narodami.
My ne obstupujemo sebe sentimentom po idealizovanoj prošlosti kakoby «zlatogo slovjanskogo věka» i ne stavimo se protiv kakoby «fašističnomu i bezbožnomu» modernomu světu, ale prezentujemo slovjanske narody kako neoddělimy i pozitivny element civilizacije člověka na planetě Zemji. Opozicija protiv globalnoj civilizaciji by Slovjanov stavila do političnogo i vojnovogo konflikta s globalnoju civilizaciju i do naslědnoj separacije i marginalizacije. Ne hočemo byti razrušiteljami budučego světa, ale hočemo byti tvorcami budučego světa.
Podrobno v tekstu: Merunka, V., Steenbergen van, J. Slovjanska kulturna diplomacija, SWOT analiza, strategija, i taktika do budučnosti, aktivnost Slovjanskoj unije v Čehiji (in English: Slavic Cultural Diplomacy - SWOT analysis, strategy and tactics to the future, Slavic Union activities) in: Slovjani.info, 2017, 2(2), pages 63-76. ISSN 2570-7108 (print), ISSN 2570-7116 (on-line). Available from: http://slovjani.info.
