Rezultaty i memorandum iz prvoj naučnoj konferencije o medžuslovjanskom jezyku - CISLa 2017
Četvrto lěto medžunarodnogo festivala Dnov slovjanskoj kultury bylo posvečeno poljskoj i hrvatskoj kulturam. Četyri dny od 1-ogo do 4-ogo junija (črvenja) 2017 tutogo festivala byli organizovane na tradičnom městu aglomeracije Velehrad, Modrá, Staré Město i Uherské Hradiště, ktori sut blizko sojedinjene s historijeju Velikoj Moravy i dějanjem slovjanskyh učiteljev svetyh Kirilla i Methodija.
Do programa festivala byla od 1-ogo do 2-ogo junija 2017 priključena naučna konferencija CISLa 2017 (Conference on InterSlavic Language), ktora byla prvym medžunarodnym naučnym zasědanjem ljudij, iže mnogo lět sorabotajut na Internetu v oblasti slavistiky i lingvistiky, i strětili se v konferenčnom centru (Event-Centrum) grada Staré Město bliz pametniku-muzeja Velikoj Moravy i modernoj crkvi Svetogo Duha.
Smyslom konferencije CISLa bylo strětiti jedin drugogo, bezposrědny obměn pogledov, vzajemna inspiracija, i glubša sorabota do dalšego razvitja našego občego interesa, ktorymi sut skonstruovane jezyky vključajuči možnost jih širjenja do praxi. Konferencija CISLa 2017 otvorila prostor do besědy na izraženja inovativnyh mněnjij do mežunarodnoj komunikacije slovjanskyh narodov v uslovjah modernogo globalizirovanogo světa. Lěto 2017 jest takože godinoju lingvistov, medžu ktorymi UNESCO proslavuje dvě velike jubileje: 100 lět od smrti Ludwika Zamenhofa - poljskogo tvorca Esperanta, i 400 lět od smrti hrvatskogo naučnika, techničskogo izmyslitelja i lingvista Fausta Vrančića, ktory jest takože autorom prvogo slovnika hrvatskogo jezyka i tvorcem pravopisanja, ktoro se dodnes koristi v madjarskom jezyku. Radi tomu konferencija CISLa 2017 byla posvječena tutěm dvěm osobnostjam.
Na konferenciji aktivno rabotalo 64 ljudij zainteresovanyh do medžuslovjanskoj komunikacije i expertov (lingvisti, slavisti, historiki, univerzitni profesori, členi narodnyh akademij nauk, studenti univerzit ...) iz 12 različnyh držav světa, 7 slovjanskyh (alfabetično: Bulgarija, Čehija, Hrvatska, Poljska, Russija, Slovakija, Slovenija) i 5 neslovjanskyh (Čina, Hispanija, Hollandija, Italija, Germanija). Na konferenciji takože byli Jej Excelencija gosp. Ines Troha Veleposlanica Republiky Hrvatska v ČR, vysoky činovnik ICOM pri UNESCO i prědsednica medžunarodnogo Foruma slovjanskyh kultur gosp. doktorka Andreja Rihter, dva vysoki prědstavitelji světovoj esperantskoj komunity: profesorica Vera Barandovska-Frank i doktor Giorgio Silfer, i dalěje ješče zastupnik tvorcev novolatinskogo zonalnogo jezyka tvorjenogo po našem vzoru gosp. doktor Jordi Cassany iz univerzity v Kiel, i gradonačeljnik Starogo Města gospodin Josef Bazala. Konferenciju moderovali Jan van Steenbergen i Vojtěch Merunka. Do medžuslovjanskogo tolmačil Roberto Lombino i do Esperanta tolmačil Václav Zouzalík.
Na konferenciji jesmo besědovali slědujuče prědměty: Jezyčne problemy v gradžanskoj participaciji, e-demokraciju, prěvod znanostij, komunikačne udobnomožnosti do specifičnyh oblastij ekonomije različnyh držav, kako jest turistika i digitalna ekonomija, i možnosti podpory koristenja skonstruovanyh zonalnyh jezykov za pobudženje razvitja europskoj identičnosti i solidarity. Prvy den konferencije byl večer u vina s slovjanskoju muzikoju.
Konferenciju podporil češsky režiser i tvorca filmov Václav Marhoul, ktory koristi medžuslovjansky jezyk do svojego novogo filma «Kolorovana ptica» popisyvajuči težky život dětka v vrěmeni vtoroj světovoj vojny, i pozdravil nas svojimi slovami: «Pozdravjaju vsih učestnikov lingvističnoj konferencije i festivala poljskoj i hrvatskoj kultury. Želaju Vam, da byste se na vsem kulturno dogovorili i společno sebě porazuměli.»
Interesnym sodrženjem programa konferencije byli naučne besědy i prezentacije na temu najstarějših slovjanskyh legend, konkretno o praotcah češskogo, poljskogo, i russkogo narodov, ktori - kako kažut legendy - byli rodženi i žili v oblasti dnešnogo hrvatskogo grada Krapina.
V programu konferencije byla takože prezentacija projekta Ambasada slovjanskoj mladeži, ktory podgotovuje slovjansko gymnazijum (srědna škola) v Bratislavě s pomočju russkyh i poljskyh expertov na odkryto obrazovanje. Delegacija iz Ambasady slovjanskoj mladeži iměla 7 ljudij: 4 russkyh, slovačskyh i poljskyh expertov, doktorov nauky, i 3 studenty gymnazija.
Dopolnjenjem konferencije bylo mnogo interesno vystupjenje prof. Luďka Galušky iz Moravskogo zemskogo muzeja, ktory učestnikom konferencije približil lokalitu konferencije - grad Staré Město i jego Genius Loci uzko vezany na život svetyh Kyrilla i Methodija. V Muzeju Velikoj Moravy jesmo poznali život staryh Slovjanov i najnovějše archeologične odkrytja.
Na ceremonijalno zaključenje konferencije vystupila prof. Biserka Draganić, ktora govorila na temu hrvatskoj glagoljice i na pamet učestnikom dala vesele suvenyry - čokolady s glagoljskymi bukvami. 15 najaktivnějših učestnikov konferencije dostalo od Slovjanskoj unije orden Konstantina Filosofa za prinos do oblasti slovjanskoj kultury i nauky. Konferenciju zaključil žensky pěvačsky sbor Hrvatska ružica, ktory učestnikom pěval starohrvatsku (glagolašsku) verziju molitvy Otče Naš.
Subotom i neděljom po konferenciji (tretji i četvrty den festivala) byl kulturny program ne toliko za učestniky konferencije, ale takože za 3.000 drugyh posětiteljev medžunarodnyh dnov slovjanskoj kultury:
V subotu jutrom byla v Slováckom muzeju v gradu Uherské Hradiště vernisaž hrvatskyh pametnikov zapisanyh do UNESCO. Potom byl organizovany bogaty kulturny program Dobrodošli v arealu Rochus nad gradom Uherské Hradiště, kde cěly den vystupali v sumě 300 črězgraničnyh učestnikov najmě iz hrvatskyh i poljskyh foklornyh sborov.
V nedělju jutrom byla v Muzeju Živá voda (kde jest podvodny tunel pokazyvajuči žive ryby i druge životne v naših rěkah i jezerah) vernisaž expozicije «Prirodne hrvatske krasoty». Potom byli učestniki konferencije na bogoslužbě v Velehradskoj bazilikě na temu prazdnika Shodženja svetogo duha, ktory dal apoštolom možnost govoriti različnymi jezykami světa. Cěla bogoslužba byla v češskom jezyku s hrvatskym pěvanjem od sbora Češskoj besedy v Zagrebu, i potom byli učestnici konferencije na exkuziji do baziliky i velehradskogo podzemje i takože viděli expoziciju različnyh tiskov Svetogo Pisma (Biblije) pričitajuči kopiju najveličejšej na světu knigy iz srědnogo věka - Codex Gigas. Po obědu v Archeoskanzenu Modrá, kde sut rekonstrukcije staroslovjanskyh domov i palaty iz 9-ogo stolětja, jesmo zakončili program Dnov slovjanskoj kultury ceremonijalnym otvorjenjem prezentacije legend o Čehu, Lehu i Mehu v palatě archeoskanzena Modrá i posadženjem lipy iz hrvatskoj Krapiny i duba iz poljskogo Rogalina do moravskoj zemje s prisučnymi zastupnikami medij, poljskoj i hrvatskoj ambasad i načeljnika sěla Modrá gospodina Miroslava Kováříka i cimbalovoj muziky.
Fotografije iz festivala
četvrtok 1.6.2017, fotografija něktoryh učestnikov (vybrani od levo): dr. Giorgio Silfer, veleposlanica republiky Hrvatska v ČR Ines Troha, m.prof. Lina Yordanova, dr. Pavel Spišiak, m.prof. Luděk Galuška, m.prof. Vojtěch Merunka, gradonačelnik Josef Bazala, direktorica medžunarodnogo fora slovanskyh kultur dr. Andreja Rihter, prof. Emil Heršak, prof. Eva Barandovska
nedělja 4.6.2017, Archeoskanzen Modrá: posadženje sadnice pamětnoj lipy iz hrvatskogo grada Krapina, m.prof. Vojtěch Merunka i gradonačelnik Miroslav Kovářík
nedělja 4.6.2017, Archeoskanzen Modrá: posadženje sadnice pamětnoj lipy iz hrvatskogo grada Krapina (vsi sadari od levo): prof. Marijan Lipovac, m.prof. Vojtěch Merunka, Nedjelka Vodolšak iz HTZ Krapina, gradonačelnik Miroslav Kovářík, Jelena Bilić iz HTZ Praga, poslanica i sovětnica ambasady Poljskoj republiky Marzena Ewa Krajewska
nedělja 4.6.2017, Archeoskanzen Modrá: posadženje sadnice pametnogo dubu iz poljskogo Rogalina, poslanica i sovětnica ambasady Poljskoj republiky Marzena Ewa Krajewska i drugi gosti
nedělja 4.6.2017, Archeoskanzen Modrá: vernisaž expozicije o najstarših slověnskyh legendah
nedělja 4.6.2017, Archeoskanzen Modrá: trgovina s hrvatskymi medovnikami i drvenymi igračkami
nedělja 4.6.2017, Muzeum Velehrad: kopija najbolšej knigy srědnogo věka na světu - Biblija Djavola (Codex Gigas), ktora byla napisana v Čehiji, ale od 1648 je v Narodnoj švedskoj bibliotekě v gradu Stockholm
subota 3.6.2017, folklorny program Dobrodošli, areal Rochus: dva neandertalci iz grada Krapina i jedin člověk
subota 3.6.2017, folklorny program Dobrodošli, areal Rochus: prof. Kristina Repar i prof. Vesna Šiško
Naša konferencija byla prvym oficijalnym i publično otvorjenym zasědanjem, na ktorom zvučil i byl korisčeny medžuslovjansky zonalny jezyk, ktory se opravdal byti instrumentom do pisanja i besědy pričitajuč naučne temata kako napr. historija, lingvistika ili pedagogika. Obače na konferenciji byli ljudi iz 7 različnyh slovjanskyh krajin, dostatočno bylo prěkladati prezentacije i diskusiju toliko do jednogo jezyka razumivogo vsim: medžuslovjanskogo.
Dobyli jesmo opyt, že kogda prezentacija jest pisana v medžuslovjanskom jezyku, govornik može prezentovati v svojem rodnom slovjanskom jezyku bez prěkladatelja. Tutoj princip bude trěba držeti v slědujučih konferencijah.
Najstaršemu učestniku bylo 85 lět i najmladši učestnik iměl 14 lět.
Několiko učestikov v vremeni konferencije načelo aktivno govoriti medžuslovjansky.
Dobyli jesmo opyt, že jest trěba, aby najmě mladi slovjani iz vazhoda znali pravilno čitati slovjansku latinicu (minimalno znaky c, č, ě, j, š, y, ž) ravno kako mladi zapadni slovjani trěbujut znati azbuku.
Konferencija iměla vazglas do medijej i k publičnym licam iz politiky i hudožstva. Praktično jesmo dokazali, že slovjanska vzajemnost ne jest toliko vazpominanje na mytično prošlo vrěme i folklor, ale s pomočju medžuslovjanskogo jezyka jest možno organizovati različne medžunarodne slovjanske sovrěmenne aktivnosti i dějanja kako napriměr Miss, sportovne ili kulturne strěčenja vkupě s kulturnym projektom «Slavjanskoj jezykovoj unije» po vzoru englijskogo Commonwealth, Frankofoničnoj unije, Komunity držav portugalskogo jezyka, i tako podobno.
Konferencija byla městom, kde se prvokratno sostrětili mladi ljudi s pomyslom realizovati inicijativu Ambasady slovjanskoj mladeži. Platforma našej medžunarodnoj konferencije najprvo služila mladym ljudim, ktori blagodarjuč atmosferě našej konferencije potvrdili svoj pomysl praktično realizovati ambasadu.
Dobyli jesmo medžunarodne kontakty s rukovodstvom světovoj občiny Esperanta Civito, ktora nam davaje partnerstvo, i s občinoju novoromanskogo jezyka Neolatin, ktora se od nas hoče učiti.
Rezultaty konferencije budemo prezentovati na naučnoj konferenci e-democracy v Athenah (www.edemocracy2017.eu) ili na drugoj podobnoj medžunarodnoj platformě.
Konferencija ne byla politična, ale kulturno-naučna i polna duha aktivnoj soraboty i prijatelskoj atmosfery.
Slědujuča konferencija bude v Zagrebu v Hrvatskoj republikě.
Jest nam radostno trěba hvaliti i blagodariti vsim, ktori pomagali konferenciji i festivalu. Prvo za veliku financijsku i materialnu pomoč od Državnogo kulturnogo fonda Češskoj Republiky (SFK ČR), nadacije SYNOT gospodina senatora Parlamenta ČR Ivo Valenty, i gradovlad občin Staré Město, Uherské Hradiště, Modrá, i Velehrad. Takože mnogo dekujemo za sorabotu i naučnu pomoč od doktorov i profesorov iz Rzeszówskoj univerzity, Moskovskogo instituta odkrytogo obrazovanja, Univerzity v Zagrebu, Zagrebskoj školy ekonomije i manažmenta, Trakijskoj univerzity, Hrvatskoj akademije nauk i hudožstva, členov iz sborov Hrvatska ružica i Družstva prijateljev Glagoljice, i zastupnikov Ambasady slověnskoj mladeži.
Maria Kocór: oblasti razvoja edukacije v ramkah razvitja slověnskoj kultury i medžuslověnskogo jezyka - pomysl společnogo projekta (prěklad iz poljskogo do medžuslovjanskogo od Roberta Lombina)
Elena G. Kolesina: formovanje etničskoj i gradžanskoj identičnosti v polykulturnoj občině (v russkom jezyku)
Emil Heršak: europsky jezyčny trojlist (v hrvatskom jezyku)
Maria Kocór: staroslovjanske legendy o bratah Čehu, Lehu ... i Mehu/Rusu (prěklad iz poljskogo do medžuslovjanskogo od Roberta Lombina)
Jordi Joan Cassany Bates (Latina nova): Neolatin and Interslavic - two parallel projects (v englijskom jezyku)
Biserka Draganić: Glagoljica kako subtilny vizualny kod hrvatskyh produktov i uslug (v hrvatskom jezyku)
Jan van Steenbergen (vicepresident of the Language Creation Society): otkryvajuča rěč do konferencije
Jan van Steenbergen: pravopisanje medžuslovjanskogo jezyka
zaključenje konferencije, sbor Hrvatska ružica
Fotogalerija iz konferencije CISLa 2017
dr. Andreja Rihter, gradonačelnik Josef Bazala, Jan van Steenbergen, m.prof. Lina Yordanova
Jan van Steenbergen, oběd
m.prof. Lina Yordanova v trakijskom narodnom oděnji
moderatori, Vojtěch Merunka, Jan van Steenbergen, Andreja Rihter
medžuslovjanska grupa: Pavel Skrylev, Roberto Lombino, Jan van Steenbergen, Vojtěch Merunka, Michał Swat
prof. Vera Barrandovska-Frank v prezentaciji
dr. Giorgio Silfer i Václav Zouzalík
prěkladatelj Roberto Lombino i Michał Swat
dr. Maria Kocór v prezentaciji
dr. Gorgio Silfer v diskusiji
m.prof. Lina Yordanova v prezentaciji
František Reichel v diskusiji
m.prof. Natalia A. Bondarenko v prezentaciji
vernisaž v Muzeju Velikoj Moravy, govori veleposlanica Republiky Hrvatska v ČR g-ža Ines Troha
vernisaž v Muzeju Velikoj Moravy, govori Vojtěch Merunka
koncert v hramu Svetogo Duha
m.prof. Luděk Galuška govori o Geniu Loci města konferencije
dr. Maria Kocór v prezentaciji i prěkladatelj Roberto Lombino
m.prof. Emil Heršak v prezentaciji
m.prof. Emil Heršak v prezentaciji
dr. Jordi Joan Cassany Bates v prezentaciji
Sut li Medžuslovjansky i Neolatin paralelne projekty? Mogut li se jedin od drugogo učiti? Možemo li sorabotati?
Ambasada slovjanskoj mladeži v prezentaciji
Katarzyna Sikora i Ewa Noworzyn-Pilich v prezentaciji
m.prof. Natalia A. Bodarenko i Vojtěch Merunka
dr. Pavel Skrylev i Michał Swat
raboča pauza
raboča pauza - do kamery pogledaje dr. Jordi Joan Cassany Bates
Vojtěch Merunka
moderno glagoljsko pismo
pjevačsky sbor Hrvatska ružica
Pavel Skrylev, Michał Swat, Roberto Lombino
pozdrav od češskogo režisera i tvorca filmov Václava Marhoula
medžuslovjanska cegla dobročinnosti
prof. Vera Barrandovska-Frank v prezentaciji
Michał Swat, Jan van Steenbergen, Pavel Skrylev
Vojtěch Merunka govori o ordenu Konstantina Filosofa
dekorovani učestnici konferencije
dr. Maria Kocór
prof. Kristina Repar v prezentaciji
Tamburašsky koncert v Hramu Sv. Duha
sbor Hrvatska ružica v Hramu Sv. Duha
sbor Hrvatska ružica v Hramu Sv. Duha
večer u vina
prof. Biserka Draganić i prof. Kristina Repar
expozicija Bašćanska staza Glagoljice
prof. Vesna Šiško na expoziciji Bašćanska staza Glagoljice
Baščanska ploča
prof. Vesna Šiško na expoziciji Bašćanska staza Glagoljice
prof. Kristina Repar na expoziciji Bašćanska staza Glagoljice
m.prof. Emil Heršak v prezentaciji
Michał Swat i Ana Ćapalija
Hrvatska ružica i Slovjanska ambasada mladeži, za njimi m.prof. Luděk Galuška
moderna glagoljica
prof. Biserka Draganić v prezentaciji
dr. Giorgio Silfer, Václav Zouzalík, prof. Eva Barandovska-Frank
dr. Gabriela Kiryakova, dr. Nadezhda Angelova, dr. Petya Veleva-Doneva
Filip Vranešić i Ana Ćapalija s glagoljskoju čokoladoju